ZO[TO NIE GRCITE MORAME DA (SE ) LA@EME ?
Vo sporot so imeto so severniot sosed {to go narekuvame so referenca FIROM,
se pla{am deka zagazivme predlaboko i predaleku slu`ejki se so razni konstrukcii , ubeduvaj}i go svetot ,a i sebe si , deka }e bide za kratko ,bezmalku vedna{ }e uspeeme da gi ubedime drugite ( bez posebno da doka`uvame) deka nie Grcite sme ja izmislile Makedonija i taa e na{a i samo na{a i edinstveno i zasekoga{ samo na{a . I, ironi~no kako i da zavrtime i so vakvata referenca, pak ostanuva severnava dr`avi~ka da bide - “Makedonija”
Malku pomalku na{ite konstrukcii se trupaa se poveke, veruvaj}i i samite vo niv kako edinstvena vistina , pa , taka i nekako so vreme ostanavme i osameni vo vakvite veruvawa . Severniot sosed e diplomatski priznat pod imeto “Makedonija” od stotina zemji vo svetot, a toa dovolno zboruva za “dokazite” na Grcija.
No, od faktite ne se bega kolku i da se pogubni za nas i mora da se znaat za da se neutrilziraat. A, za interes na vistinata, nekoi krugovi vo Grcija duri kako gi znaat faktite i tokmu zatoa i manipuliraat so javnosta , i ete , ne dovedoa vo vakva situacija
Sakame mnogu da maftame so anti~koto doba kako orginal gr~ko, bezmalku kako da sme sovremenici na taa epoha i pri toa se dr`ime do Aleksandar Veliki kako da padnal od nebo ( jasno gr~ko) , a butkaj}i go tatko mu , Filip , nastrana, kako da ne postoi.
Iako na{ite “golemi” Grci bi mo`ele da izvadat od nekade i “`ivi “svedoci od taa doba sepak postojat dokumenti od koi jasno se istaknuva posebnosta , oddelnosta na “Makedoncite” pretstavuvaj}i gi, {to bi rekle nie kako “negrci”, kako plemenska grupa - varvari.
Pa, zlobnicite velat deka Demosten i zapelte~il od vozbudata - voznemirenosta pri ~estite napadi protiv Filip i Makedoncite narekuvaj}i gi varvari i vo nikoj slu~aj , po na{e ,Grci . A, toj e tatko na Aleksandar, osven ako ne se “izvadi” sega nekoj nov gr~ki “dokument” deka nekoj “Grk” se zame{al vo postelata na Olimpija. Ako treba }e prilo`ime i”DNK” , “{to da ne”, a ?
Duri nastanuvaat i tragikomi~ni situacii kako {to e so filmot “Aleksandar” kade {to “na{iot” Aleksandar ( i toa spored nekoi dokumenti) se karkaterizira kako homosekualec , pa zagri`enite Grci burno, agresivno, reagiraat kako da se Aleksndrovi sovremenici ,pa to~no znaat kakvi seksualni sklonosti imal toj i kako od toa da zavisi na{ata gr~kost ili poto~no gr~ka ma{kost
[to re~e eden, ako ve}e bile Grcite Makedonci ( ili ako sakate Makedoncite Grci) , zo{to ne ni teknalo nam da se nare~eme nie “Makedonci” koga ete bile i tolku (po)silni i zavladeale so cel svet . Pa , najposle i Aleksandar ( kako i tatko mu Filip ) se narekuva “Makedonski” , a ne Gr~ki .
Vikaj}i na drugite posebno na skopjanite , deka nemaat apsolutno nikakvo pravo na imeto “Makedonija” nie izbrzano , histeri~no , se `ivo (pre)imenuvame so naziv “Makedonija” i toa najmnogu od periodot na osumdesetite godini od minatiot vek koga se naseti raspa|aweto na toga{nata SFRJ i toa vo severniot del na Grcija {to dotoga{ i go narekuvavme samo SEVERNA GRCIJA, a skopjanite go vikaat Egejska Makedonija. I, ve}e ne znaeme na {to se misli koga }e re~eme “Makedonija “
Da bide ironijata pogolema osven skopjanite ima sega i drugi , eve vo Azija , Pakistan, koi pak sebe se smetaat za najdirektni potomci na Aleksandar - Makedonci , i ne se narekuvaat Grci ili Elini . I ~udno, nikoj od Grcija ( a slu{am imalo i gr~ki pretstavnici koi bile tamu za da ja ispitaat rabotata ) ne
se javuva so oficijalen protest i barawe za zabrana nekoj tamu i taka da se pretstavuva za ~ist naslednik na, neli , na{iot Aleksandar i da pretendira na “na{eto”, neli , gr~ko nasledstvo ! ?
Popametno e ili ako sakate pologi~no e , da se dr`ime do pobliskoto miinato - i fakti ,,koi ni se poznati i nam i na drugite i kako i da tolkuvame ne ke mo`e da se izbegne od niv i tie ka`uvaat mnogu , makar {to ne se povolni za nas Grcite ( {to ne tera izgleda i da gi izvrtuvame rabotite , da ne re~am, da la`eme ).
Istorski fakt e deka Makedonija e podelena po balkanskite vojni 1912-13 god od strana na golemite sili za da se zadovolat apetite na sosednite zemji na Makedonija i toa pak od to~ka na interesite na golemite sili .A , }e dozvolite , Makedonija ne bila samo teritorija-gol prostor tuku na nea `iveel i narod koj {to e , isto taka , podelen i pokasno podlo`en na golemi preselbi. i asimilacija
I taka , i Grcija si dobila i toa pogolemo par~e od Makedonija , ama i del od narodot kako i Srbija , Bugarija i del kako teritorija na sega Alabanija .
Od okolu 66 500 km2 od teritorijata na Makedonija na Grcija i bile dadeni okolu 34 000 km2 , na koj{to del `iveele okou 1 200 000 `iteli od vkupniot broj `iteli od 2 000 000 na cela Makedonija.
Ve}e vo toj period ( a i pred toa ) odredeni krugovi na mladata inteligencija bile nacionalno osoznaeni kako “Makedonci” - poseben narod “nitu Grci nitu Srbi nitu Bugari” .
Vo podolg period imalo nekolku buntovi - vostanija za osloboduvawe od turskoto ropstvo i najpoznato e t .n .“Ilindensko vostanie” 1903 g. koga e oslobodena odredena teritorija i proglasena tn “Kru{evska republika” {to e potoa ugu{ena vo krv od turskite osmanliski sili .
Vo 1903 g e izdadena kniga “ Za makedonskite raboti” od nekoj Misirkov , koj decidno ja zacrtuva nacionalnata programa na tie “Makedonci” postavuvaj}i ja osnovata za sozdavawe na nivniot literaren “ makedonski jazik” zaradi koe {to i knigata e uni{tena od strana na Bugarija kako opasna za nivnite ekspanzionisti~ki planovi za Makedonija.
I Grcija ima dadeno svoj doprinos za afirmirawe na “makedonstvoto” dodu{a pod pritisok na Dru{tvoto na narodite u{te vo 1925 g so izdavawe , vnimavajte , na poseben bukvar - abecedar za decata na “Makedoncite” {to `iveele vo Grcija kako malcinstvo ~ie {to postoewe sega , ete, go negirame.
Kolku i da e ova neprijatno i nepovolno za nas , toa e za `al istoriski fakt kolku i da go negirame i zata{kuvame.
| Z |
a na{a sre}a, a bi trebalo da im bideme blagodarni na skopjanite - osobeno na vladea~kite krugovi , {to ne si ja znaat dovolno istorijata i se odnesuvaat prili~no mlako i pasivno i ne gi koristat ovie fakti , i za da im uka`at na OON kako naslednik na Dru{tvoto na narodite , za nivnata obvrska za ostvaruvaweto na pravata na “makedonskoto” malcinstvo vo Grcija ( {to e obvrska i na samata Grcija ) ~ie {to postoewe i sega go negirame , kako da ne postoelo nikoga{, a i ona {to e bitno : apsurdnosta i na samata odluka na OON za referencata FIROM skratuvajki im go pravoto na skopjanite da se narekuvaat “Makedonija “ , bidej}i Grcija ne dozvoluvala toa , a na gr~ka terirorija postoi malcinstvo koe se narekuva “Makedonsko” i ne samo {to ima pravo na toa kako del od malcinskite i ~ovekovi prava , tuku i obvrska e na gr~kata dr`ava , pa, i na samata OON za po~ituvawe na tie prava i nivna realizacija vo praktikata.
Pa, imame situacija , samata OON da se negira vo svoite obvrski opredeluvaj}i se na edna strana ( na pojakite ), a na {teta na druga strana ( i toa zemja koja e preku toga{na Jugoslavija i osnova~ na OON ) kr{ej}i gi i svoite osnovni principi i malcinskite prava na ova malcinstvo vo Grcija
| I |
na~e , u{te od svoeto formirawe kako dr`ava , Grcija si ima problemi so negr~kite raboti kako {to se toponimite (slovenski) {to ja doveduvaa vo neprilika bidej}i toa bile dokazi deka ne e se taka gr~ko kako {to samite sakame da si gi prika`eme
U{te 1909 god izdaden e Ukaz od vladata za formirawe dr`avna komisija za prou~uvawe na toponimite i za utvrduvawe na nivnoto istorisko poteklo.
Zaradi zabrzuvawe i potemelno ras~istuvawe so vakvite negr~ki raboti veke vo 1919 g e izdadeno cirkularno pismo objaveno vo vladiniot vesnik vo koe davaat detalni upatstva za potrebata itno da se pristapi kon brza promena na toponimite(slovesnki- makedonski ) i na~inot kako da se ostvari toa i ova e osobeno naso~eno kon severniot del na Grcija ( novodobieniot so podelbata na Makedonija) kade se i naseleni ovie {to se narekuvaat etni~ki “Makedonci”
Vo ovoj period , kako posledica na gr~ko-turskata vojna ( 1919 - 1922 g) okolu 1 200 000 gr~ko naselenie e proterano od Mala Azija i gr~kata dr`ava gi naseluva vo severniot del na Grcija vr{ej}i pritisok na domorodnoto naselenie za iseluvawe i asimilacija
Za u{te pogolemo intenzivirawe na promenata na toponimite , vo 1926 god. e donesen poseben Ukaz “ Za preimenuvawe na selata, gradovite i grat~iwata “ i tokmu posle ova e napravena ogromna promena na nazivite na okolu 950 mesta vo severniot del na Grcija {to ina~e domorodnoto “makedonsko” naselenie i skopjanite ja narekuvaat” Egejska Makedonija “
| E |
, koga site tie toponimi kako lo{i dokazi se preimenuvale , se sfatilo deka sepak pova`ni se lu|eto vo ~ii glavi `iveele starite toponimi , pa se udrilo na menuvawe ( poto~no re~eno : pogr~uvawe )na imiwata i prezimiwata na `itelite koi se narekuvale etni~ki “Makedonci” . I toa e cel proces {to trae.
I kolku i da se falime so demokratskite koreni i pridobivki , te{ko deka mo`e da se okvalifikuva seto toa kako “demokratsko”, ama bilo “prakti~no “ . Ama , “prakti~noto “ima o~igledno dva kraja ( kako stapot ) , pa , sega doa|a vreme za drugiot kraj na stapot i istoriskite fakti prakti~no }e ( ne )” udiraat” .
Novi pogromi i preselba ili poto~no iselba na ovaa grupa lu|e od Grcija ima vo Vtorata svetska vojna i osobeno vo periodot 1945 -46 g vo tek na gra|anskata vojna vo Grcija koga `eni , majki so deca , stari luge moraa da gi napu{tat svoite domovi i da se spasat od uni{tuvawe i potoa kako izbeglici bea naseluvani vo poveke zemji na Isto~na Evropa a potoa se preseluvani i vo Amerika , Kanada , Avstralija .
I iako gr~ki dr`avjani , Grcija , o~igledno so golemo olesnuvawe go prima ova iseluvawe, i ne gi saka prosto kako nepo`elni svedoci na edno vreme i u{te pove}e , na odnesuvaweto na gr~kata dr`ava kon niv
Grcija kon site niv ima{e vo celiot podocne`en period negatorski odnos odbivaj}i da im izdava viza za poseta na nivnite mesta duri i vo slu~ai na pogrebi i na najbliski od familijata. I ne e ba{ ne{to evropski , a i za na{e falewe , ama e fakt.
I kolku i da negirame za imotite , ku}ite na ovie lu|e vo Grcija bidej}i bile gr~ki gra|ani im pripa|aat nim i koga toga{, toa so seta silina }e se postavi na dneven red pred Grcija , pa kolku i da go zata{kuvame i odolgovlekuvame toa .
Na{a sre}a e {to skopjanite , kako i za drugite raboti , seu{te ne istapile edinstveno i so pomo{ na skopskata dr`ava , a izgleda zaradi pla{livosta na skopskite vladea~ki krugovi i natamu }e mo`eme da bideme mirni i ke imame vreme da gi ~istime ( kade se mo`e ) {to pove}e ovie tragi i {to pobrzo i potemelno ( ako se mo`e ).
(prodol`uva) J.J.
(prevod od gr~ki A.K.) (репринт)_______________________________________________________________________________________________________________
